Zasoplo lovi ritem želatinasti gugalnik
zaprta v slonokoščenem stolpu
se zibljeva na prepereli barki dolgočasja
odpadli so nama vsi modrostni zobje
posivela ti je zadnja sramna dlaka
ob smrtni postelji vsakega dneva
bedima dolgo v noč
kot da je zadnjič
norita postarani telesi
mrgolim po tvojem životu
do bleščečega rojstva vsakega jutra
s tleskom tresnila kamnita sva za sabo vrata
razgnala s pokom dinamita kremeniti trdni most
včasih sama sva
in včasih trije
ti in jaz
in ono včasih
ki prebiva v jetrih
ali redkeje tik ob njih
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 11. 09. 2008 ob 19:23
- Prebrano 1732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 364
- Število ocen: 11
