Stopa globoko v gozd.
Veje pokradejo vso sončno svetlobo
in znajde se skoraj slep med gostimi vonjavami.
Petje ptic ponikne.
Zanese se na ostale čute in stopa naprej –
nekje se mora gozd vendar končati, kajne?
Medtem ko hodi, nenamerno lomi zavržene vejice dreves.
pok pok pok
Naenkrat pokljanje preneha -
zamenjajo ga cmokasti zvoki,
kot bi nekdo lačno hlastal za malico
in okoli njega se razpenja zavesa brenčanja.
Zagazi v močvaro – saj je vseeno –
nekje mora vendar biti druga stran, kajne?
In gazi dalje. In globlje.
Roji mušic enodnevnic žagajo kot še nikoli
in se sem ter tja odločijo odpočiti v njegovih očeh.
Ko je do pasu v vodi brenčanje potihne.
On pa še kar rine naprej
in preden se z glavo potopi v gosto močvaro,
spne vršičke smrek v mehko upanje.
Hvala :) Me veseli, da ti je všeč :)
Poslano:
08. 02. 2013 ob 13:53
Spremenjeno:
08. 02. 2013 ob 13:55
madoca, ejga, ta tip mi zgeda kot da bi verjel v odreščenika. !?
Poslano:
08. 02. 2013 ob 13:55
Spremenjeno:
08. 02. 2013 ob 14:07
V oreščnika? ;)
Poslano:
08. 02. 2013 ob 14:00
Spremenjeno:
08. 02. 2013 ob 14:06
maš prow, saj bi popravil, ampak.. . . kaj je to v primetrjavi z mnenjem Nare Petrovicha o društvu Bosa noga.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: prašeg
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!