ZAVEDEL ME JE RAZUM
Bila sem bila premlada,
da bi slišala srce,
bilo neizkušeno,
ranjeno je.
Ko le bi vedela,
imela izkušnje kakor zdaj!
Zavedel me je razum,
tvoje obnašanje
spravljalo me je ob um.
Norica, oj ,jaz norica,
kako nisem spoznala,
kako znakov ne prebrala,
odstranila smeha polne
maske s spoznanjem,
da obnašanje tvoje,
pomeni obrambni zid,
da čustev ne kažeš,
si ščitiš srce,
saj misliš,
da prevarala sem te.
Bila sem premlada,
neizkušena,
ljubezen svojo veliko zapravila,
saj napačno sem te ocenila.
Nisem vedela, da ljubiš me,
nikoli pokazal z dejanji
kaj šele izrekel,
besed,
da srce bi pomirile,
v nočeh brez sna ,
polnih joka,
spati bi mi pustile.
Hotela sem norčavi in smeječi maski tvoji,
pokazati,
drugi,
da me hočejo,
ne sebe ,
za vse življenje kaznovati.
Minila sta leti dve
otopel je občutek,
da drugi me vzel je na silo,
otopel občutek bolečine
kako v resnici je ljubiti,
po neumnosti
ljubezen izgubiti
slišala sem telefon zazvoniti.
Na drugi strani tvoj glas
vrne vse upanje,
solze sreče oblile so obraz.
Upanje se prebudi
da bi združiti najine mogle se poti,
upanje se prebudi,,
da bil si v zmoti,
ti zmogla bom povedati
ti z drugo
prišel si mi naproti.
Ko vedela bi kar vem zdaj,
naredila bi vse ,
da dobila bi te nazaj.
Ponovno mi sreča
hrbet obrnila,
jokaje nazaj sem,
v svoj dom se vrnila ,
vedoč,
da za zmeraj sem te izgubila.
Bila sem premlada,
da razumela bi,
kaj srce govori,
zavedel me je razum,
saj tvoje obnašanje,
me spravljalo je ob um.
Pesem je bila napisana daljnega leta 1979
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miša Topolovec
- 06. 02. 2013 ob 09:37
- Prebrano 1549 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 150.65
