Na pokopališču
Zaprla je oči in vdihnila nočni zrak.
Veter, ki je pihal s severa,
ji je rahlo kuštral lase.
Zvok bronastega zvona je z juga
pravkar v zvoniku bíl pol devetih.
Kar stala je tam in poslušala
zavijanje vetra in odzvanjanje zvona.
Odprla je oči in se zazrla naprej,
naprej v prihodnost, proti vzhodu.
Vedela je, da je za njo. Zahod.
Bridka preteklost z nekaj lepimi spomini.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ...Anja...
- 10. 09. 2008 ob 21:21
- Prebrano 781 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 195
- Število ocen: 6
