cigani težijo,
kje je veter,
pomladi še ni,
kje je veter,
v podgobjih in mladih medeninah tli
sreča brez razloga
ptiči nesmrtni in obrazi brez vsebin in z njimi jutra prostaška
skeleti in brezdanja obrzdane sanje ob odstotnosti zvezd
objokovanja modrosti in tiste neuresničene želje
preperele smeti na pol z očmi
in metani ki tlijo ven
samo to vem
smrdi"!
kovine, kovine
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej V.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!