Ko se premaknejo vsi kipi,
ko se razločijo vse povečave,
ko se razpiraš s sencami dreves
in mi odstiraš sonce,
slišim vzdih magente,
ki se mi pod starim pigmentom kože
blešči z valovno dolžino tvojega imena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!