Poslano:
01. 02. 2013 ob 09:50
Spremenjeno:
01. 02. 2013 ob 09:51
Ja, ptica mora razpreti krila, če ne gre drugače, jih razparaš, odpreš, tisti tvoji, svoji ptici:).
l, ajda
če je potrebno rezati - svetujem; skalpel ;)
lp
Poslano:
01. 02. 2013 ob 10:28
Spremenjeno:
06. 02. 2013 ob 08:38
Ja, na prefinjen način, da ne poškoduješ kakšne žile, ki vodi do zaklada misli, no ja:).
lp, ajda
končno dosežena neuporabnost misli
Klopca za utrujenega popotnika.
:) Hvala za počitek.
Poslano:
02. 02. 2013 ob 08:15
Spremenjeno:
02. 02. 2013 ob 13:13
lahko se zdi da je klop - a če se usedeš - si spet v pravokotnih vezeh. prihodnost se ti ustavi in vozlja okoli zdaj-a.
jaz prej vidim iglice, vse navpično, vse v en glas (tišine), zavzeto ... procesor deluje brez zavesti.
:)
lp
Poslano:
02. 02. 2013 ob 12:54
Spremenjeno:
02. 02. 2013 ob 13:01
Kot če odpreš škatlo od računalnika?
Kaj pa če se zavest uleže na klopco in zaspi? Če zapre sebe pred zdaj-em, ji tudi prihodnost ne more blizu ... Se samo spočije.
Poslano:
02. 02. 2013 ob 13:01
Spremenjeno:
02. 02. 2013 ob 13:21
recimo - (a to bi bili nabrito agregatno stanje)
mišljeno pa je bolj mehko - kot kotanjica ... lahko tudi klop - in počitek
(kontemplacija - sintetiziranje življenja z drugačno vednostjo o odnosu med atributi življenja - ta klopca je v krogu - le na mestu, ko in kjer se dotika tal - je kratek stik - tega ga premagaš z lastno nogo :) poljubno ...
počitek
ki hrani zavest
izpod pazduhe:
nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči ◊ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi
lp
Poslano:
02. 02. 2013 ob 13:16
Spremenjeno:
02. 02. 2013 ob 13:23
:) ... ta drugačna vednost ... V bistvu ne more biti vednost. Je lahko le bitnost.
Ker tudi list ne razmišlja o tem, kako je povezan z vejami na drugem koncu krošnje in kaj se bo zgodilo jeseni. In njegova pazduha je kratek stik. In ker nima noge, ga ne more premagati poljubno. Razen če se popolnoma prepusti in za svojo voljo sprejme voljo vetra ali smrti ali roke, ki ga vzame.
Je pa tvoja razlaga bistvena za razplastitev pesmi. Brez nje bi ji prišla le do kože... Hvala! :)
Poslano:
02. 02. 2013 ob 13:24
Spremenjeno:
02. 02. 2013 ob 13:25
lepo si me popravila z bitnostjo
! ja (hvala enako)
lp
urednica
Poslano:
02. 02. 2013 ob 15:05
Spremenjeno:
02. 02. 2013 ob 20:38
Jih jemlješ izpod pazduhe, iz zalista, iz zavesti in podzavesti in iz zdaj, ki je v tem trenutku že odletel, ker je razpel krila. In ga ni več. Toliko zanimivega se je napletlo ob tej pesmi, da lahko napišem le še, da je spet ena tistih večplastnih tvojih, ki se ne pretrga na nobenem sloju, čeprav ima tisoče luknjic. Čestitke,
Ana
hvala Ana - prav zabaven komentar
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ÷
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!