Tavam
Tavam,
teptam zemljo,
lastno senco
vodim na sprehod,
kadar je svetloba,
da mi oči vidijo
in koraki maširajo
po hladnem snegu
in praznina je,
čutim jo,
kako me vodi,
kot da bi hodila
med spanjem,
v sanjah.
Ubijam čas,
da odhaja
skupaj z menoj.
Bledost popoldneva
se zrcali v gladini ledu.
Tavam.
IŽ-lev
Poslano:
28. 01. 2013 ob 08:07
Poslano:
03. 02. 2013 ob 06:39
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 28. 01. 2013 ob 03:03
- Prebrano 684 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 266.3
