Modrino neba nosim v očeh,
globlje kot morje včasih se zdi.
Smeh nosim na ustnicah zmeraj,
da skrije se skrb, ki prinese ga jutri.
Dala bi ti vse, tukaj in zdaj,
verjamem, da večkrat bi se vrnil nazaj.
A srce mi ne dovoli, nisem še to, kar vzel bi ti.
Odpravim se proč,
z žarom hitim…
Upaš in si želiš,
da kmalu pride tvoj dan.
Ne bo ga.
Ne znam povedati zakaj.
Odšel bi. Tega nočem.
Pridi, bodi, ne odidi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!