Nekje v mavrici med zeleno in modro,
lesketa se odsev vgraviran v nebo.
Poskušam doseči to harmonijo,
umirjenost v jadrih letečih ptic.
Brez kril letimo le ljudje,
polni zaleta da več smo,
kot on, ki mimo nas gre.
Sam.
Nismo.
Le v duši drugačni.
Umiramo v sanjah zlaganih nebes.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!