
Sredi snega
in mraza
obstaja puščava,
suha in vroča
se razteza
med štirimi koti,
kjer brez reke tečejo trenutki,
čas je dolgi,
neizmerjen,
počasen,
kot da bi bil večen..
Žge belosonce izpod okna,
oddaja svojo moč,
da kratki rokavi
so skoraj odveč.
Gledam ljudi,
skozi steklo
v zimo,
kako lovijo ravnotežje.
In pomislim nate,
ki živiš v hladu.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!