Uživam v strastnem prodiranju v tvoje globine vendar imam občutek, da se v njih počasi utapljam,
čeprav navajen in odvisen od dima tvojega pasivnega izdiha, ki tako prefinjeno razneži čute me ta še kar duši,
skorajda ne odmaknem oči od tvojega zlatega kipca za glavno vlogo Trnučice ampak, še vedno me slepi!
Čeprav poljubljena, zakaj še vedno spiš?
Mar nisem tvoj?
...
Kralji, čarovnice, nagajivi škrati, dobre vile in vsemogočni pisatelji!
Odgovorite!
Mar obstaja možnost, da sem po tuji pravljici tavajoči princ, da za devetimi gorami nek drugi zaman vzklika:
Zlatolaska podaj mi svoje lase
in za devetimi vodami nekdo zaman obuva čeveljc na tuja, njemu smrdeča stopala,
sedmi sin sedmega sina pa zaman objema bledo truplo?
Odgovorite!
Sem slučajno le odrasel otrok iz tretjega bloka za tretjimi vrati, ki še vedno verjame v pravljice?
Nice; všeč mi je tematika.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!