Poletje. Družba vsa prijetna,
izbrana
ob morju že sedi,
in glej - nad nebom vse sivo, črno
že grozi
veter zapiha
nevihto napove..
Ko to vidim, začutim..
treba bo domov, nevihta vsak čas bo tu..
In sedaj varno že doma,
saj sem ji za las ušla..
Zunaj pa noro lije dež..
grmi, poka, strele švigajo
z vseh strani..
Blisk za bliskom me zdaj
iz mirnega spanca zbudi,
nakar blisk mogočni
mi prav vso sobo razsvetli:
''A tukaj si ti!?''
Ji ne ubežim
za mano prišla je divje
in me lovi
Ji ne ubežim,
ko čisto sama
v postelji
v tej tej nevihtni noči
spim
Sedaj v strahu
si varnosti in topline zaželim
Pozdravljena, Nevenka,
dve preveč objavljeni Nevihtni noči sem skrila (gumb Skrij), da je zdaj vidna le ena. Najbrž je računalnik delal prepočasi, pa si mislila, da se objava ni oddala?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nevenka sever gamulin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!