Privid
Dragi moj… Zakaj bežiš?
Česa se tako bojiš?
Ustavi se! Prisluhni mi!
Ničesar ni tam v temí…
Ljubi moj… Ne joči, ne!
Naj žalost mimo tebe gre!
Tiste sence so privid,
pridi, greva jih ubit…
Verjameš zdaj? Sama sva.
Ugasni luč, saj luna sije...
Naj te v topli sij zavije.
Čutiš to? To je mir.
Ko pustiš preteklost zadaj,
takrat se s sanjami ubadaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Petrovec
- 27. 03. 2007 ob 16:54
- Prebrano 924 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 90
- Število ocen: 5
