ideja je bila potopiti vesolje
skregati vse zvezde
ukrasti utrinke
luno vreči iz galaksije

popraviti časovno zanko
za vedno ustaviti čas
se vsaj malo dotakniti sonca
kadarkoli vstopiti v najlepše sanje

preplesati v objemu nasmeha
se brez dotika ljubiti
in tam daleč nad nebesi
angelom spretno rezati krila

občutke prepisati na star papir
se končno zbuditi na cvetovih oblakov
sredi zime vonjati maj
tebe ne spoznati
da mi ne prineseš bolečine

ti ki spretno rineš kremplje v srce
se nočeš odstraniti iz spomina
poješ vedno isto melodijo
parfum si pustila vsepovsod

Matej_Krusic