padam
nalahno sedam na
vse vse vse vse vse
prekrijem umazanijo sveta
zadušim hrup
privabim nosove tistih
smešnih belih bitij
da se lepijo na šipe

dobim občutek
da me hočejo
da me občudujejo
ko me jemljejo v roke
oblikujejo v skulpture
in njihovi obrazi sijejo

potem me začnejo odrivati
menda oviram pretok
skozi njihove žile
in jim jemljem stabilnost
a to je moja pravica
maščevanje ker me teptajo

mojo tvar mečejo na kupe
skupaj z blatom in peskom
oči mi zasujejo s soljo
da se raztapljam v solze

plazim se proč
potihem se umikam
iz krajev kjer nisem zaželjen
višje in višje
dokler me ne pogoltne
mati gora

modricvet