
Če si prišel do meja ablativa, do skrajnih meja vseh svojih podaljškov, potem priporočam vokativ!
ako bi mogao doči do samog kraja - ne brini, ni riječi ne bi uspeo da zapišem - pa tu stojim kao alat, koji zove...
znam - uzeo si mojo misao, koja stoji na kraju u nevidnom - ali trebao sam, da se zaustavim .... to ti je(ste) čarolija, koju nisam izostavio A? ... Pogodak!
1:0 zame - haha
agree? ... seveda se hecam - me pa je res ta pomislek srečal že čez konec - tako sem se na ta rob (pesmi) postavil kot ordnik (orodje), ki pa lahko sestavi nov izraz in s tišino odide še naprej - tišino pa je treba znati priklicati - tisto ta pravo, ne le nič ...
hvala za dober komentar!
lp,
jure
ali te lahko prosim če prebereš mojo pesem naslov na soncu
moram reči, da sem v temi - tole je prav zanimiv wobble - če si ga vzamem, da vidim ... dokler morda ne ugotovim, da gre za ...
bom še tiho hm, ja
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: ÷
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!