Živa, lep pozdrav!

pri tej obetavni pesmi se pa prav moram ustaviti, lepo je podana, krasni novi simboli in prispodobe, zmoti pa nekaj prežvečenih klišejev ( vse tisto krvavo, pa prebodeno in poteptano v zvezi s srcem ... in podobno), pa  tudi   besedna zveza z zaznamovanim (obrnjenim) besednim redom, ki jo pesem vsebuje, čeprav za to  ni potrebe.

  Poskusi te izraze, ki so že neštetokrat uporabljeni, nadomestiti s kakšno novo, originalnejšo  besedno zvezo ...

 recimo takole (!!nikakor ti ni treba sprejeti mojih predlogov, podajam jih le kot ilustracijo mojih pripombic):

Misli noči se potepajo.

Ko hodijo,

ko brbota v glavi,

ko se tišina še kar nadaljuje,

se rodi krik  in (prebode srce) preseka mirnost utripa

Zdaj živi le (krvava) rdeče poplavljena tišina.

Odmev krika barva (poteptane) zahirane misli

in le tiktak na steni mehča

razlitje  vsebine (srca) vztrajnega ohranjevalca ritma.

Živi se življenje

nekoga drugega.

Hladna meglica,

dišeča po žajblju,

lepi bleščeče lase.

Krik se znova vrne,

zdihljaj slovesa odnese zadnji utrip,

odsev pomečkanih sliv

pa barva lice nočne princese.

Posebno všeč mi je simbolika odseva pomečkanih sliv. Pesem dobi vrednost, ko uporabiš take, samo tvoje primerjave in ne tistih klišejskih, ki so bile že tolikokrat predelane, da ne potegnejo več.

LP, lidija