spomnil si me na fotografijo aure človeka na kokainu - nikjer ne najdem primerne, a ti lahko zagotovim, da se aura pri takem človeku nad temenom skrči v vrzel, luknjo - kanal za višjebarvne fluktuacije - morda gre res za usih tega zemeljskega energetskega telesa - a gre v bistvu za črvino ... aparature tistega toka, ki sedaj teče ali kaplja iz sosednjih in nadvesolij ... pač ne zaznajo ...

A previdno. gre kot za dihanje pri sesalcih v morju - luknjo je treba znati jemati kot dihanje in pod vodo nam odprta ne služi ...

intrigantna misel, ki leti med našimi luknjami :)

poezija intrakarnata - ne intravenozno - kot etrini, kvarki, kapljice nevidne svetlobe - baje nas temna energija redno prestreljuje s svojimi "fotončki" - vsake 60 sekund - je njena frekvenca, ki predre vsako materijo ...

morda temna snov le ni tako odmaknjena od nas, kot se radi zezamo - da je ločena in da ne vemo za kaj gre - ta površna varnost zavesti, me res malo moti ;)

Bravo Milan! (za odptrino) lakše se diše ;)

lp,

Jure

Jure, hvala za dodatne dimenzije te luknje. Načeloma nisem imel v mislih koke ali kaj podobnega, je pa ta tema prav gotovo več dimenzionalna.

Pozdrav, nekje med vdihom in izdihom

mimogrede, "Vdih in Izdih" je moja pesniška zbirka, ki je na voljo tudi brezplačno na

 http://www.e-knjiga.si/vec_o_knjigi_list.php?recordID=83