Včasih se je dobro ozreti v zrcalo,
za par minut obstati pred njim
Včasih je dobro ubesediti moč,
s katero bi butnila vanj in
zdrobila podobo mrtve ženske
Spuščene rolete te ločujejo
od zaporedij dni in noči
V tvojem času ni menjav,
je samo gosta tema,
vertikalno podaljšana
do skrajnega roba spomina,
kjer je očeta pojedel rak in
žalost iz mame izpila razum
Samo tvoj veliki brat
je postajal večji in večji,
ti pa mlada, premlada,
da bi razumela, zakaj
je med igro zaklepal sobo
Kaj se spet gresta, je rekla
in pogoltnila tableto za spanje
tudi meni jo daj, tudi meni jo daj ...
noro dobra do srca
v srce in skozi
Pesem, ki nam je ušla tistega dne, ampak zdaj smo jo našli ... Na robu spomina je lahko napisana samo retrospektivno, a ohranja zatekline nekega otroštva pošastno blizu in žive. Čestitke,
Ana
Kako iskreno živa da kar iskri, boli.....
Poklon!
In lp, ina
čestitam
vertikalno podaljšana,čeprav se bere poševno, sega naravnost ve boleče spomine.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: hanja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!