Poezija preži z zapuščenega balkona,

kdaj ti bo skočila za vrat in

te pokopala pod seboj.

Poezija te vabi v prazno vežo,

vabi te v prazno vežo,

kjer veter loputa z okni in vrati

in ti netopirji češejo lase v blaznem smehu.

Poezija te vabi z mostu v globino reke

vabi te z mostu...

med trave in alge,

med številna kolesa in stare čevlje

v večno spanje.

Poezija trka na eno opolnoči,

da trese mraz.

Poezija vrši po zapuščenih mestnih ulicah

in išče, išče

bog ve koga

bog ve kaj

bog ve zakaj

le išče, išče - kot v snu

tako kot jaz

tako kot ti

tako kot mi vsi -

v poeziji noči.

 Poezija

                    Poezija noči

                                             Poezija strasti

                                                                            Poezija lepote

                                                                                                             Poezija.

levcek