
Besede pletejo moje bivanje ...
Kot bi namakala umazano oblačilo,
perem z izlivi besed globino duše.
Ko so oblačila spet čista,
jih brez strahu znova oblečem.
Tudi duša zasije,
ko težke besede zapustijo telo.
Lepo je kvačkati svojo zgodbo.
Rada se ovijem šal,
ki je vsak dan drugačne barve.
V kiti spletenih besed so skrite ruševine moje biti.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: ŽIva
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!