Le kam?
Odteka voda poželenja,
odhaja žarko sonce,
ne ustavi ničesar več me.
Gazim po listju,
kot majhna žival,
ki ji noge zaostajajo
in se pogrezajo v blato.
Malo večji kamen,
pritegne me;
kako le zre v nebo,
le kaj prebira?
Koraki so težki,
razločim več ne,zakaj
moram zdržat preskušnjo.
Osvobaja me vonj po mahu,
barva zelenja,petje ptic.
Korak je lažji,
prihajam domov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: helena r.
- 03. 09. 2008 ob 07:48
- Prebrano 580 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 236
- Število ocen: 9
