Scefrana slika
Mavrice ni.
Nebo je pusto, sivo,
oblaki skuštrani in z neugnano grivo
prepredajo NeBo.
Meni je pravzaprav vseeno,
čeprav mi nekdaj ni bilo.
Kako sem se spremenil?
Zdaj trgam kos neba na drobce
kot slabo naslikan akvarel.
Smetim po s peskom urejenih potih,
a pesek zdi se mi kakor pepel.
Otresem z rok ostanke praznih ur
in pokošenih dni na travniku brezčasja.
Še pticam, zdi se mi, da peti ni
in nemo jadrajo v napol scefrani sliki.
Le kdo sem jaz? Oblika v obliki?
Zelo dotakljivo:
Otresem z rok ostanke praznih ur
in pokošenih dni na travniku brezčasja.
Ali si želimo sestaviti, zlepiti, zašiti scefrano? To je odvisno samo od nas, morda je pa tako tudi prav, pa je ravno v tem scefranem tisto tapravo. Kaj vem ...
potih=poteh?
lp, ajda
Pozdravljen po dolgem času!
Občutena pesem. Bo sledila še kakšna?
Lep dan
A
Hvala vam za komentarje! No, morda res se kaj objavim iz "zaloge" tistih neobjavljenih ali nedokoncanih.
Lep pozdrav vsem in vsakemu posebej!
Brezinbor - Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 10. 01. 2013 ob 02:53
- Prebrano 959 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 450.86
- Število ocen: 13