
Ko dežuje in se prah in čas
izpirata s površine bršljanove slutnje,
ko ptica leti na valu med dnevom in nočjo,
takrat te odnese.
Ujamem te
nad temnim šumenjem borov,
da v svojem naročju osušim tvoje lase
v zavetju najine votline.
Ob prvem svetlenju obzorja
se zbudiš drugje,
začuden nad dišanjem smole veš:
pol sence na steni votline spet čaka na dež.
njami:)
lp, ajda
prav luštna in všeč mi je vonj smole :)
Lp, Lea
tudi njami:)
LP, majda
;)
Hvala, Lea in Majda. Tudi ob vajinih posladkih si oblizujem prste ... ;))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!