Vsak večer ob isti uri tukaj pišem.

Srkam žlahtno vino, na radiu rokenrol,

Elegijo svojega življenja rišem.

Na vratih že stojim, odhajam.

Ali nek pogled mimobežen!

Je to privid, sploh obstajam?

Bil je on – z lepoto nežen.

Oh, pisalo s tal pobrati vztrajam,

Ljubezni vseh mojih rim bo deležen.

Jaz in ti – svoje srce ti prodajam,

Še en tvoj pogled – že je ep obsežen,

Eh, zaprem vrata in tu ostajam!

Anthos