Ponovitve
Sprehajaš se po robu zavesti,
obsijan z mlečno svetlobo
luninega krajca.
Poigravanje s časom
in neslutenimi razdaljami.
Zasidrana v spominu.
Prepleteni prsti. Midva daleč.
Napol razpeta jadra.
Vsako noč odplujeva.
Veneri spletava kite.
Jutro naju naplavi
nazaj na obrežje.
Tisoč in ena ponovitev
izbriše stopinje v pesku.
Prošnja. Ponižnost.
Ležem na vlažna tla.
H koreninam. K začetku.
Od tam se lepše vidi obzorje.
Tam sva blizu, ko sva daleč ...
urednica
Poslano:
06. 01. 2013 ob 21:14
Spremenjeno:
06. 01. 2013 ob 21:15
Pozdravljena na pesem.si, hanja, tudi v imenu uredništva.
Ponovitve so sprva videti kot preprosta ljubezenska pesem. A z ikonografijo jader, kit, tisoč in ene (noči) vanjo vstopajo razvpite klasične ljubezenske zgodbe od praveka, antike, do sem. In ta ljubezen se vsakič ponavlja (čeprav se dogaja le dvema), ne sicer da bi se ozrli h koreninam (kot je pesem posrečeno zaključena), ampak da bi znova pognale. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: hanja
- 06. 01. 2013 ob 20:50
- Prebrano 931 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 372.52
- Število ocen: 9