Zavestno in odločno

sem se napotila

uglasbiti to noč.

A slišiš,

kako si popil

strune

skozi moje roke?

A vidiš

prste na nogah,

ki šepetajo

v ritmu

maratona?

Ali kolena,

ki lepijo odločitve

tako taktno?

Ali violinski ključ

pod levo dojko,

ki narekuje

tidam, tidam, tidam?

A čutiš,

a čutiš ...

Sprašujem

z edino mislijo,

ki še ni tvoja.

Z listom solate,

ki si ga pustil

na vrtu molčanja,

da bi lahko ta noč

zapela.

Vesna Šare