vmes
skozi senco
si vstopil vame
neomadeževan
in osupel zreš
kako vse naokoli
letijo topla
semena topolov
vrtim se tik za luno
roke razširjene
v prazen objem
bolečina smeje
zadnji smeh
preveč me je
da bi se še jaz
zleknila vase
premalo
da bi izlila tebe
urednica
Poslano:
04. 01. 2013 ob 19:17
Spremenjeno:
04. 01. 2013 ob 20:12
zanimivo simbilično opisano stanje negotovosti pesniškega subjekta, ki za nekakšno vmesje označi bolečo nemoč, negotovost in hkrati sprejemanje obstoječega stanja.
pesem, ki v tekoči, nekomplicirani besedi popelje skozi določene hipe in zaznave, ki pa v sebi vseskozi nosijo sliko določenega (neizbrisljivega) sopotnika, ki to v resnici (kdo ve zaradi kakšnih okoliščin) ni, ne more biti.
pesem, v kateri je hkrati izražena ljubezen, negotovost, strah, želja in lepota. čestitam.
Lp, lidija
Poslano:
04. 01. 2013 ob 19:42
Spremenjeno:
04. 01. 2013 ob 20:12
lijepa pjesma i krasan komentar!
lp, vida
Lidija, hvala za lep in tenkočuten komentar.
Vida, hvala in se povsem strinjam s tabo glede komentarja.
Lp, P. :)
Poslano:
04. 01. 2013 ob 21:29
Spremenjeno:
04. 01. 2013 ob 21:44
preveč me je
da bi se še jaz
zleknil vase
premalo
da bi izlil tebe
jaz si bom to zapomnil vsaj za celo to življenje .
Poslano:
04. 01. 2013 ob 21:44
Spremenjeno:
04. 01. 2013 ob 22:33
Jure, nasmehnila sem se. Hvala! :)
Poslano:
06. 01. 2013 ob 12:27
Spremenjeno:
06. 01. 2013 ob 13:06
Vmesje je vedno vabljivo, dosegljivo očem, a dostikrat praznih dlani. In tvoje vmes je še kako dotakljivo in vredno vračati se in užiti.
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 04. 01. 2013 ob 16:31
- Prebrano 976 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 675.85
- Število ocen: 17