
skozi senco
si vstopil vame
neomadeževan
in osupel zreš
kako vse naokoli
letijo topla
semena topolov
vrtim se tik za luno
roke razširjene
v prazen objem
bolečina smeje
zadnji smeh
preveč me je
da bi se še jaz
zleknila vase
premalo
da bi izlila tebe
zanimivo simbilično opisano stanje negotovosti pesniškega subjekta, ki za nekakšno vmesje označi bolečo nemoč, negotovost in hkrati sprejemanje obstoječega stanja.
pesem, ki v tekoči, nekomplicirani besedi popelje skozi določene hipe in zaznave, ki pa v sebi vseskozi nosijo sliko določenega (neizbrisljivega) sopotnika, ki to v resnici (kdo ve zaradi kakšnih okoliščin) ni, ne more biti.
pesem, v kateri je hkrati izražena ljubezen, negotovost, strah, želja in lepota. čestitam.
Lp, lidija
lijepa pjesma i krasan komentar!
lp, vida
Lidija, hvala za lep in tenkočuten komentar.
Vida, hvala in se povsem strinjam s tabo glede komentarja.
Lp, P. :)
preveč me je
da bi se še jaz
zleknil vase
premalo
da bi izlil tebe
jaz si bom to zapomnil vsaj za celo to življenje .
Jure, nasmehnila sem se. Hvala! :)
Vmesje je vedno vabljivo, dosegljivo očem, a dostikrat praznih dlani. In tvoje vmes je še kako dotakljivo in vredno vračati se in užiti.
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!