Fun fact: Domnevno je desna hemisfera možganov bolj odgovorna za negativna čustva (in seveda bolj umetniška, kreativna).
 

zaključek pesmi govori! s predmomentom kurzive - si jo parkiral odlično in odločno ...

Zelo dobra!

lp,

Jure

(Fun Fact: a well developed brain structure is not divided - it is just a compound - thoughts are responsable for dividing the knowledge around that fact :)

Pozdravljen.

Ena ideja se mi je porodila ob branju. Imaš ujet na začetku in na koncu, kar se super poklapa. Kaj pa če bi se malo z naslovom poigral? Da ne bi bil ujet, mogoče ujed ali če najdeš kaj boljšega? Če se ti seveda zdi ta ideja zanimiva. :)

Ko nam v resnici nič ne manjka in se zdi, da je ta nejevolja brezvezna. In začnemo komplicirati in smo ujetniki sami sebe. Kot bi bili v nekakšnem steklenem zvonu. Ja, hecni to takšni trenutki. Ampak so. Zakaj je tako? Vemo le sami. :)

lp S.

Ruj: Sem jo parkiral kot avijon (ali v avijon?) hehe (u jet)
_________________________
Tea: Ja, ujed mi je z ujet že prišla na misel kot besedna igra, samo se mi ne poklapa čisto v to pesem... Razmišljal sem že, da bi mogoče dal naslov "po nepotrebnem", kot je pri koncu, a sem misel zavrgel, ker bi s tem koncu "odvzel moč". Mogoče je res malce čudno, da je dvakrat ujet na začetku - to bi lahko rešil tako, da bi začetni ujet iz pesmi vrgel ven in bi se pesem nadaljevala iz naslova. Kaj meniš?

Če vemo zakaj je tako, smo že na dobri poti.  Problem je, ker se nam dostikrat še sanja ne. ;)
_________________________

Me veseli, da vam je pesem všeč in hvala za komentarje :)

No, to bi bila tudi ideja. V knjigi bi potem sam izbiral, ali bi pesem sploh imela naslov ali bi kot taka stala. Tukaj je pa zaradi tehničnega/računalniškega vidika potreben naslov. 

Fajn. :)

lp S.

Ena pohvala iz moje desne hemisfere :)

Joj...še ena ...z leve... Tudi... :)

LP, OP

Hvala :)

Ujeta v njeno luštnost ;)))

Lp, Lea

Pa sem ujel sončnico hehe :)
Hvala :)

Dobra rešitev naslova, Prašeg. Pesem res povleče v lijak črnobolja - povsem prepričljivo in stopnjujoče v ritmičnem in pomenskem smislu. Le konec ... meni se zdi nekako odvečna ta  razlaga (kot pripis za samega sebe), ki to ujetost nekako (preveč) omili. Premisli, če (sploh) potrebuješ (tak) zaključek?

Lp, Ana

Ja, pa še izgleda kot nekakšen prerez sfere s pikico - ujetnikom :)
Ja pesem bi bila tudi brez konca čisto smiselna celota, samo ravno ta razlaga doda malo drugačen vidik. Pove to, da je to celotno razpoloženje brez neke resne podlage, da se v mi v resnici ni nič resno hudega zgodilo in da mi v resnici ni tako grozno v življenju, medtem ko so na tem svetu ljudje v veliko večjem šmornu kot jaz - taki, s travmami iz otroštva, taki, ki komaj preživijo mesec... taki, ki imajo pravico, da se tako počutijo. Ko pomislim na take primere, ugotovim, da so moje težave v primerjavi z njihovimi čisto majhne in da se počutim tako slabo čisto po nepotrebnem. Tega, da mi v resnici ni hudega in da imam pač težave, kot jih ima vsak, ne pa nekih ogromnih travm in nekakšnega spoznanja, torej da je to moje počutje čisto nepotrebno, brez konca ne bi bilo čutiti, ni tako?

OK, tudi tako je možno napisati pesem. Če bi bila brez konca, bi se vsak (na lastno pest) našel v njej: tako trpeči na tvoj način, kot tudi tisti, ki trpijo "upravičeno". Morda bi potem (zaradi ritma) veljalo vnesti:

Ni mi hudega, a mi je hudo -
po nepotrebnem sem
ujet.

Še veliko navdiha (s trpljenjem ali brez)

Ana

To drži, da bi se potem lahkov njej našlo več trpečih, ampak potem zgubi prav tak pomen trpljenja, zaradi kakršnega je bila napisana...

Ne mi je boljše, da je tako kot je, ker tako lahko prebereš "a mi je hudo - po nepotrebnem" ali pa "po nepotrebnem - ujet" in ravno tak ritem meni bolj ugaja, ker se mi zdi, da tako ta ujet nekako bolj obvisi v zraku na koncu :)

Hvala :)

Hvala za podčrtanko! :)

V bistvu pesem deluje (sicer zame šele z dodatno razlago , a verjamem, da večini tudi brez nje. Čestitke,

Ana