CESTA TEČE V SMERI JUGA

Cesta teče v smeri juga.
Na zadnji polici avta ležijo
Popisani listi, verzi in misli,
Ki šele čakajo, da se rodijo,
Nastali v nočeh hrepenenja
In skrivanja pred samo seboj.

Nocoj
Je vzela staro usnjeno torbo,
Vanjo je vrgla par kril in perilo,
Kopalke, brisačo in zobno krtačko.
Cesta teče v smeri juga.
Na zadnji polici avta ležijo
Slike nasmejanih obrazov.
Fotomontaža. Še ena krinka.

Šminka
Je ostala doma. Doma so ostali
Otroci in mož, služba in hiša.
Torba je lahka in pot bo prekratka.
Majhna vijuga črte življenja
Do tihega juga in oljke in stenja,
Kamnitih pragóv in ostorženih vej.

Naprej
Do koprca na parkirišču
Za hiško z okni brez šip,
Čez nasip in po stezi in mimo klopi,
V katero je suho deblo zbledelo,
Do kamnov in mola in bele pečine,
Izza katere se morje bo vzpelo,
Po nove spomine.

Mine
Prekmalu in tudi to pot
Bo razglednice, napisane že doma,
Odvrgla v edini nabiralnik na otoku.
Vse leto si je kupovala čas
Za cesto, ki teče v smeri juga,
Za novo snidenje ob starem doku,
Za sol, za ribe, za zapuščen stan,
Za prgišče poljubov …
Zanj.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 31. 08. 2008 ob 16:23
  • Prebrano 1454 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 534
  • Število ocen: 16

Zastavica