
Med jutranjo naglico
se obžalovanja noči
zdijo kot srebrna nitka,
polzeča v spomin.
Hrup želja v nepovezanih besedah,
ki se stiskajo na pločniku,
da jih ne povozijo neznane smeri cest.
Sem in tja
tudi tebi pravijo Srečno!
Na drobnih kapljicah mimobežnosti
se svetloba
plaho in nežno nasmiha dnevu.
Med jutranjo naglico
se obžalovanja noči
zdijo je=le? srebrna nitka,
Morda:
Med jutranjo naglico
se obžalovanja noči le zdijo kot srebrna nitka
- menim, da je kar nekaj variant s tem, ti boš zbrala tisto tapravo:).
Tole še posebaj dotakne:
Na drobnih kapljicah mimobežnosti
se svetloba
plaho in nežno nasmiha dnevu.
Nežno kot plahost in nasmeh, morda ravno to rodi mimobežnost. Ali pa ima svetloba prste vmes. Čeprav, je prostora za tri? Hja, to razmišljanje je pa že odmik od napisanega.
lp, ajda
AJDA!
Hvala za opozorilo, izbrala sem kot, je res bolje, tudi od prav zapisanega le ;)
Lep dan ti želim, z nasmehi in vsem, kar si želiš ob njih...prostora je na pločnikih mimobežnosti dovolj ...!!!
Lep pozdrav, Majda
Krhka, globoka, povedana z rahlo vezenino besed, da se melanholija komaj malo dotakne in izpuhti v toplini.
Jaz bi odstranila le pojasnjevalni del (namenjene tebi) v tem verzu:
Sem in tja ti,
nenamenjene tebi, pravijo Srečno!
(Če pa bi hotela poudariti, bi bilo lahko: sem in tja (tudi) tebi pravijo Srečno!)
Lp, Ana
Ana,
:) ...le da pravijo Srečno...
Srečno, Majda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!