Nema pokrajina pogleda
Nemogoče je z resnico
izraziti sanje,
čeprav se smeje dlan,
da smo iz iste snovi,
kot sanje.
Resnica kot samopozaba.
Je mogoče
prešteti dokončno,
kar je sanjavo.
Razodetje v smislu
pojava se zabava.
Sedim pod lučjo polnočno.
Pogreva tekoče,
kar se naliva.
Kako sem v noči
nemočen ob misli,
da si ne vidim oči.
To me opojno zresni.
Ni ogledala, ni sence,
ki umika.
Sen sam, brez predaje
poznan.
Vse, kar vidim,
oči sanjave.
Iz neizbežno bežne
daljave.
izraziti sanje,
čeprav se smeje dlan,
da smo iz iste snovi,
kot sanje.
Resnica kot samopozaba.
Je mogoče
prešteti dokončno,
kar je sanjavo.
Razodetje v smislu
pojava se zabava.
Sedim pod lučjo polnočno.
Pogreva tekoče,
kar se naliva.
Kako sem v noči
nemočen ob misli,
da si ne vidim oči.
To me opojno zresni.
Ni ogledala, ni sence,
ki umika.
Sen sam, brez predaje
poznan.
Vse, kar vidim,
oči sanjave.
Iz neizbežno bežne
daljave.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 30. 08. 2008 ob 11:01
- Prebrano 596 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 260
- Število ocen: 10
