Da bi samo en dan bil tvoj ljubimec,

bi vstajal ob zori in prodajal

šumeče magnezijeve tablete

sreče žejnim jezikov v barvi mete.

Besede globoko zmrzjene v skrinji

za posebne priložnosti. Po snegu

vsakič vzide sonce, ki ga

ni na zemljevidu trenutne polti.

Praskajoča žeja se priklonila

je smrti, oddala je sobo meni ter cimru

– z brezplačnim pogledom navzdol.

In vse želje zbije stekleničasta

trola, ki prekoračila je dnevni

limit žrtev alkohola ...

Patrik Holz