in še varianta ...

nekoč ti podarim

kupček nekega časa

s svojim pepelom

:)

lp, okto

zdaj pa lahko še jaz ...

prah sem.bil

nekoč ti podarim
stekleno čašo mojega časa
z nekaj pepela

lp (in pardon)

ta kupček pepela spravljen v peščeni uri

ki jo moramo vedno znova obračati narobe

čeprav bo po smrti nekoga še cela procedura (upepeljevanje, vstekleničenje, oporoka) je tole prav fajn zadetek, simon ...

 zavitek (zavito v darilni papir - čas v peščeni uri v obliki ostankov kremiranja. nekaj, kar je bilo, vse in nič hkrati, podarjeno točno nekomu!)

  malo srhljivo, ampak prikladno.

 Lp, lidija

filološke vrzeli v ideji        čas - jaz / svoje - tvoje

svoj pepel? kako

nedoločen čas? kateri, čigav

pesem presega telesnost izkušnje - namiguje skoraj preveč

je to možno?

ne ugovarjam podčrtanju - zdi se mi na mestu - da pridemo do pesmi

lp

razumem aspekt, na pesem sem sama gledala bolj kot na izpoved nekoga, ki bi drugemu dal vse ...

:)

to je v prvem planu in se čuti - a je treba biti malo filozofsko površen za takle biserček. ne želim prekiniti lepega sporočila in mislim, da je prav, da je izpostavljen - le glede tehnologije razmišljanja in sintetiziranja oblik in impulzov življenja mislim, da ni pravilno usklajena. ne skozi tok misli - in tako pač in žal a na srečo - tudi jezik skače.

me zanima kaj pravi simon - mislim, da ni mogoče podariti svojega pepela. v tem svojem vidim vozel, ki ne da dihati - neko svojost bi poiskal drugje (sicer pa je že izjasnjena) - srečanje z nemočjo pri tem dejanju - mani manjka - oziroma si ga sam umestim, da pesem ni prehitra in, mogoče tudi napačna - le v smislu resničnega in ne predpogojevanega razmišljanja.

meni pesmi služijo kot zelo dober ućitelj razmišljanja in ne dajana raznih stav in izjav. teh me je strah - oziroma jim ne iščem moč, tam kjer se želim predati

mogoče en namigec, ki pritisne tudi na id, samozavest in ego.

super reči za zmlet :))

lp

ps: ko poklanjaš karkoli - preveri če prt dobronamernosti, srčnosti in ljubezni ki ji iščeš pot (ne sili) - dobro je preveriti, kaj vse je pokrito spodaj

Ljudje se učimo eden od drugega - tako narobne indukcije, dedukcije, cele povzetke razmišljanj trosimo naprej -

tako se širi nerazumevanje in površno znanje in občutek za stvari.

pardon za strogost - ni naslovljena nobenemu (razen meni) - ampak zakaj bi bila samo pesem dobra, možgani pa gredo lahko mirno naprej delati kar pač znajo.

Ljudje znamo le kolikor znamo. Znamo do tam. vse naprej ne znamo. 

ne gradimo babilonskega stolpa na šotnih tleh, le toliko. klic vsakemu, ki se zabava z jezikom.

a ni fajn, da ena pesem izzove toliko razmišljanja!!!

 :)

 super!

jaz uživam - in to ne more biti ne-fajn ;)

:)))

jp

pesem ima predvsem simboličen in/ali mataforičen pomen in jo ne smemo gledati preveč realistično.

čas v peščeni uri je življenje upepeljenca, ko se izteče, ga postavimo "narobe" in zopet požene svoj tok, a vsakič drugače, nikoli se ne izteka enako; čas postane večnost, naskončnost. (s takimi pomeni se da še igrati...)

drugače pa je stvar preprosta: pesem nosi silovito izpovedno moč, ki jo lahko izzove le ljubezen.

hvala za komentiranje in podčrtavanje,

lpSimon

ja nosi in se čuti!

:)

  Lp, lidija

zdaj sem v dilemi sz podčrtanko:

nekoč ti podarim zavitek časa,

nekoč ti podarim zvitek časa,

Lidija pomagaj! kaj je bolje?

nagibam se na zvitek, kajti pomen zavitka je dobro opisan v komentarju, od tega stranski produkt ...

odziv človeka na simbol umetnosti, žival v kletki pred svobodo ...

nekoč ti podarim zvitek časa

kupček svojega pepela

v peščeni uri

 svitek 

A si se odločil?

 Pesem je tvoja in meni je oboje OK:

:)

nekoč ti podarim zvitek časa

kupček svojega pepela

v peščeni uri