vedno najprej pojem zelene snežinke

skrbno prebrskam krožnik

in pazljivo naredim dva kupčka

v enem so zrelejše bele

v drugem nezrele

in tako jem tazelene

s kotičkom očesa pa budno spremljam

sladke bele

ki bi rade ušle

s svojimi nožicami so že na robu

stopala migljajo v prazno

nohti se krivijo navzven

podplati so črni od napora

zbežati

ampak jaz jih ne dam

zagrabim prvo

najbolj belo vseh snežink

jo približam sebi

in ko prežvekujem

je slišati besede

končno me nekdo vidi

v novi spodnji majčki

Vesna Šare