V počlovečenih nočeh,
ko se otožnost razpoteza
tja do vzhoda
na postelji
za dva ..

Misli so povite
v topel klobčič,
kotalijo se pod
prežarjeno rjuho.
Mehka koža
preliva se čez rob,
lasje žgečkljivo
vpijajo nagoto.
S prsti rišem srčke
po trebuhu,
lepim jih na zid.

Božanje ovija se
čez dojke,
telo spreminja se
v tekoč kristal.
Potujem po vzpetinah
onostranstva,
vstopim v ogenj,
dvigam se,
kot plamen žgoč.

Vzdih nakodral je soparo
v speči noči ..

Helena