Detajl
"... slike pa je treba prenesti z Ingresa, lahko preko Oracla, na Microsoft ..."
Kako zmehčati hipogrifa z nenasitnim kljunom ptiča,
trdimi mišicami leva in trpežno in divjo ritjo kobile?
Kako stlačiti Ruggiera v neškodljivi mikrookvir?
In kaj naj rečemo Angeliki, jo čaka v prihodnjem svetu,
da ne skoči raje s prvim Orkom v večnost?
Za začetek lahko preimenujemo Ruggiera, naj bo Roger Wilco,
po domače Rožle Vilko, vendar piloti in pravi vojaki pravijo,
da Wilco že sam zadošča kot potrditev "will comply".
Z Rožletovim značajem mu čez par let lahko rečemo že Vinko.
Potem zapojmo sirensko pesem o svobodi. Angelini Brangelini.
Dodajmo, da bomo vse nevarne čarovnice zažgali,
če bo kje kaj čarobnega ostalo, bo za tiste prave kraljične na zrnu graha vedno varno.
Če bo še kje kakšna preveč čvekala po telefonu recimo, jo potisnemo v smrt.
Ostane nam zver med nogami, hipogrif, nemogoča rekombinacija
raznorodnih udov, ki nikakor ne bi smeli biti staknjeni skupaj.
Ki pa na platnu in vseh ostalih virtualnih zaslonih ne grize, brca in praska,
čeprav pri Ingresu kot zadnja takšna reč še zgleda divje. Zato:
Obrijmo, zakrijmo, estetizirajmo, virtualizirajmo, omejimo, ponovimo.
Potem prebrana koža diši lepše, diši po tistih korakih po stopnicah,
ko dela domišljija salte v pričakovanju in en detajl dvigne veliko obrvi.
With no ingress, neprebojno, penetracija preko zaslonov ni mogoča.
Zato pa lahko polno zaživijo pesniški subjekti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bp
- 20. 12. 2012 ob 18:51
- Prebrano 713 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.9
- Število ocen: 3
