Ves dan zlagam majhne, kratke sence
zaradi svetlobe, ki se lomi v njih.
Hodim po obodu njenega kroga.
Iščem Prosojno.
In v ustih Besedo.
Da se napijem njene moči.
Da jo izrečem v pesem.
Zato, da je.
Da sem.
Pritrdilna svetloba, da bi si z njo lahko nalepil jutro na večer.
vse dan? ves dan??
:)
Oh, preveč hitim...HVALA, Lidija!
LP, M.
Y....naj se ti prilepi tako...in sije!
Hvala za zelo poseben komentar... lahko bi bil del pesmi...
Lep pozdrav,Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!