Enkrat sem že napisala za pesem sta potrebna dva, poet ki jo napiše in bralec, ki jo je v napisanem sposoben začutiti.

Lp, Lea

vem simon in valjo, da ni mišljeno kot kritika ... Zelo mi je všeč, ker opažam, da kritika sicer ne bi uspela.

mogoče je potrebno začeti razmišljati o toku sporočilnosti jezika (dejansko razumevanje in predajanjem pojmom besed - da jezik spelje idejo) ne kritika - vendrar pa vseeno mislim, da zid tule ni možen tako kot je bil opažen in napačno dojet.

Ravno to - prišli smo do zida, ki pa ni v nobeni črki, besedi ... povedi ... Zid imamo vsak v svoji ...

pogovor z macolo :)

mimogrede - črke smo posnemali od inženirjem, njihove besede so kapljale - skozi igro optike in svetlobne influktuacije v človekov prostorček oblačka za misli. čiribiriburibam. Brez pardona. Lahko bi si vzeli čas za misel o tem, kdo nam je dal jezik.

ta pesem je hkrati tudi ena najbolj resničnostnih pesmi kar mi jih je uspelo. In Pankracija-  ... ugotavljam, da imaš verjetno prav ...

auuuuuUUUuuuuuuuhhhAAAhaha - kaj si pa tale misli. :)

če je pa res, hi

lp vsem, simon in valjo.

Jure

kaj pa moment kurzive - lahko tam vzameš trampolin, ali pa iglico v podkožju, ki akupunkcijsko premetava loke in mavrice idej - ravno na prava mesta. heh - ne zanam pomaagat, je treba znotraj nekaj ... ne vem

si pa upam reči, da vaju bo še zadela.   bosta videla oba. to ni izzivanje - strogo ne! temveč ponudba, priložnost. lp

važno je

da nam vsem na koncu

pride

:)