kristali
na šipi
ledeni linorez v petkovo jutro
snežinka na modrem platnu
v levem zavoju igraje pod teboj
mimo okna nekega zadnjega pogleda v december
snežinka
v sanjah dečka darfurske zime
ki so ji edina priča beli kristali
soli
ploske strukture v zgodbi
ki je čas ne spreminja v ljudi
ostajaš kot mraz na samotnem grebenu
ker je pot v dolino zvečer samo ena
snežinka
slediš ji s pogledom
ko te vrtinči čez hrbte navpičnic
zaveš se da si tu gor
dokler si
urednica
Poslano:
18. 12. 2012 ob 17:32
Spremenjeno:
19. 12. 2012 ob 19:46
Snežnik z zadnjim decembrskim pogledom, in rahla rahla snežinka, ki odpre podzavest in ven privleče kristalček soli, dečkove sanje in samotni mraz na vrhu obstoja, ki se poslavlja. Ne za vedno, samo od trenutka, vsakič znova. Rahla pesem, a polna, široka kot prostor, v katerem se vrtinči ena sama snežinka. Čestitke,
Ana
Poslano:
18. 12. 2012 ob 19:04
Spremenjeno:
19. 12. 2012 ob 11:26
Ta primerjava igrive snežinke s statičnostjo darfurskega dečka naravnost zadene. V plesu snežink smo, samo toliko tu, dokler ne omahnemo. Krasna.
Lp
A
Poslano:
19. 12. 2012 ob 11:30
Spremenjeno:
20. 12. 2012 ob 22:27
Mehkoba, ki prebuja sanje, želje, sooča z minljivostjo ...
Zelo, zelo lepo.
lp,
Hvala, Ana, Andrejka, gantarivana.
Za branje in lepe besede.
Moja snežinka je odvi-jugala,
lp, Y.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!