
… otklop, otklop, tražim
od razapete mreže pauka
koji se igra našim životima;
od nesanice, koja je uhvatila
obličje jastoga i krokodila
koji se tuku oko prijestolja
nezapamćenih vjetrova
koji napadaju svijet.
Merry christmass, merry christmass
pjevati će amerikanci
( merrychristmassmycountryamerica)
a dječje rane će se slijevati
preko njihovih prsa
kao jaganjčeva krv žrtvovanih.
Ne prilazi oltaru njihove izdržljivosti.
Lažan je kao i svijet
koji je sagradio njihov Babilon.
Ne vjeruj niti kiši poljubaca
kojom će pokušati obmanuti
svoje sljepilo presvučeno maramom
svezanom preko očiju.
( konec je s svetom otroci so mrtvi
vse je amerika
kdo pa tam joče
brez oči?)
(*Newton blues - Lidija Brezavšček)
Dok sam čitala Lidijinu pjesmu Newton blues: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/74050/newton_blues#.UNBKSm_WiSo predočila mi se neka sličnost s tekstom kojeg sam (onako bez sebe) jednom ispisala i odložila…? U ovom slučaju sam ga oblikovala kao pjesmu, iako ne znam gdje smjestiti ovakve tekstove koji, tek kada prođu svoje vrijeme (kao neka vrsta proroštva), jasno obilježe sami sebe. Zaintrigirala me je podudarnost nekih izraza, s ovom Lidijinom pjesmom, kao podsjetnik na bezvremenu mrežu međusobnih povezanosti... što je i smisao ove objave.
* jastog – simbol moći, prestiža i bogatstva…
* krokodil – simbol surovosti, zla, nevjere, liemjerstva…
lp, vida
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: vida
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!