PREZGODAJ

Večno kolesje žene naprej
vse, kar obstaja.
Mar samo jaz ne vidim mej
in ne pogubnega kraja?

Sem res edina, ki nad sivino
vidim rumeno
in čutim modrino
pod skorjo strjeno?

Naj mi še kdo pritrdi,
da jok se ne izplača.
In mi ob strani stoji,
odkriti up vrača.

Da usahnilo bi bistvo sveta,
je dosti prezgodaj.
Naj še kdo, kakor jaz
gleda navzgor, če je kdaj Spodaj.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 28. 08. 2008 ob 10:09
  • Prebrano 619 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 168
  • Število ocen: 8

Zastavica