draga Lea, još jedan tvoj visoko brušeni biser! -  čestitam.

lp, vida

Lea, ob takem presežku se spomnim na eno svojih pesmi, v kateri govorim prav o želji po doseganju take popolnosti, zato lahko samo še enkrat ponovim njeno zadnjo kitico:

Ne znam ozdraviti te travme,

moje želje niso visokoleteče,

če že ne morem biti pesnik,

bi pa rad vsaj žvižgati znal.

kako je dobra ... oprosti Lea, kar bom dodal - mene je konec še kar peljal in me še bolj potunkal ... - kar samo sem zraven (še za en konec) slišal še:

izpraznjena
in sama
sva obležala
pred pragom nebes
 pred pragom teles

pardon, lp

Jure

Hvala, Vida :)

Timi, zanimiva, kitica :)
Sicer pa znaš, celo prepričana sem, da oboje :)

Jure, zanimivo :) nekajkrat sem ponovila branje in mislim, da imaš spet prav. :)
Pesem je že kar nekaj časa napisana, a je nisem brala, niti dodelavala. Prav zaradi nebes se mi je zdela plehka, klišejska. Tako, da je bil trenutek slabosti, ko sem jo danes tu izpostavila (ni se mi zdela dovolj dobra za pesem.si).

Hvala, grem popraviti:)

Lp, Lea

mislim, da ni šlo za noben trenutek slabosti lea ... ;) pesem itak sama pripelje na konec (in še čez). super je kadar ima pesem še to moč - se mi pa zdi, da morda res malo pridobi, mogoče ... pa sploh ni nujno, ker pesem že itak sama prinese tisti nekaj, v belem koncu, ki v vsakem dobi svoj okus šele v njegoveih ustih. morda pa je vseeno dober tudi če piše v kurzivi, morda celo malo bolj bledo - od sleplenja nebes ;) in verjetno res pesem ne pretira, če doda ta telesa, ki navsezadnje so potrebna za pesem, za dvojino, za srečanje ...

odlična pesem

lp,

Jure

Lea, kot kristalček je. Bravo! 

Lp, P. :)

Hvala obema!

Jure, sedaj občutno bolje (nimam rada blišča), bel konec je pravi. :)

Mucamaca33, vesela sem, da ti je všeč :)

Lp, Lea

tole si jo pa dobro zarobila ... kar na overlock  ;) kakopak-

super!

fanj, Jure, vedno sem si želela tak stroj ;))

sedaj šivam samo sebi v veselje, to mi uspeva tudi s gospodinskim šivalnim strojem in cik -cak ubodom. Nerodno je le pri tanjkih matrejalih in pletivu.

hvala obudil si mi lepe spomine :))) predvsem na kontrolorje, dobre prijetne ljudi :)))

lp, Lea

pesem, ki v res minimalnem številu besed ponuja toliko vprašanj o ednini in dvojini, o "imeti" nekoga (biti eno z nekom) ali biti sam, pa toliko odgovorov, ki se v zaključku prelijejo v enega samega. V tisto končnost (vsak je sam), kljub bleščavi dvojine kot utvari in tolažbi ...

 LP, lidija

Draga Lea,

tudi meni je pesem biser...

LP, Majda

Bravo Lea, čestitam

lp, Karmen

Hvala, Lidija, za lep komentar in podčrtanje :)

Hvala, Majda, kako lepo zveni biser :)

Hvala, Karmen, za čestitke :)

Jure, tebi hvala za overlock besedo :)

Lp, Lea

:) - ja tak stroj je enkraten

podaljšani haiku :)

Y, lahko bi bili trije;))) haikuji namreč;)))

le o formi bi morali potem kakšno reči ;)))

hvala!

Lp, Lea