Velikost sanj o policijskemu primežu
Je nad mano kot siv oblak dežja
Želja po nečem boljšem in novem
Je pod mano zakopana nekje v kleti
Nisem pognala korenin in ne znam leteti
Lebdim malce nad posteljo
Pod njo pa žari lučka ki še rahlo tli
Zvezna slučajna spremenljivka mi vlada
Nebesa so tukaj na zemlji
Nikoli več ne bom ista, nikoli
Jutro je začetek trme in tihe psihoze
Ne znam več kam, ne vidim izhoda
Depresija?
Depresija v očeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trinity
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!