Šahovnica

Žejna žive vode,
duša brez duha,
zajaše konja.
Neskončna in večna
zgiba čas na kvadrate.
S krčem žvekalk
gloda trdnjave.
Boli in hlasta
loveč ravnotežje na črtah
med črnim in belim.
Iščoč svojo srečo
z narisanim smehljajem
spotakne tekača
in razgali kraljico
pred obglavljenim kmetom.
Oplodi se
s črnim in belim
kraljevskim semenom.
Odsesa dušo kraljev,
da se odcedita v sivino.

Potem je vse (spet) pusto in prazno.
Le duh obeh kraljev plava nad vodami. 

poetesa

Komentiranje je zaprto!

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 10. 12. 2012 ob 20:36
  • Prebrano 765 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 204.2
  • Število ocen: 5

Zastavica