Žejna žive vode,
duša brez duha,
zajaše konja.
Neskončna in večna
zgiba čas na kvadrate.
S krčem žvekalk
gloda trdnjave.
Boli in hlasta
loveč ravnotežje na črtah
med črnim in belim.
Iščoč svojo srečo
z narisanim smehljajem
spotakne tekača
in razgali kraljico
pred obglavljenim kmetom.
Oplodi se
s črnim in belim
kraljevskim semenom.
Odsesa dušo kraljev,
da se odcedita v sivino.
Potem je vse (spet) pusto in prazno.
Le duh obeh kraljev plava nad vodami.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!