Krasna duboka pjesma koja "nekako osebno"  zadire u temeljni procjep čovjeka - dualizam

Duša mi je padala

med snežinkami

in črni konji 

so hrzali besede,

trde in dragocene kot diamant.

Vlastitim iskustvom sam spoznala da kada jednom krenemo po Sebe (svoga Boga) u najdublje dijelove nesvjesnog, moramo se prvo suočiti s crno-bijelim svijetom - dualizmom i tek nadrastanjem njega postajemo trodimenzionalni (krš. sv. Trojstvo ili aboridžinska duga).

Malo me je zbunjivao naslov pa sam pronašla upravo ono što sam naslućivala.  

(Dualizam je zajednička oznaka gnosticizma, a očituje se u suprotstavljanju Boga i božanskog sa svijetom i svjetskim.

Pjesma je izuzetno duboka i mudra i o njoj bi se moglo još mnogo toga napisati!

Mojca još jedna zajednička podudarnost - čestitke za pjesmu!

Lp, vida

Draga Vida,

hvala za nekatera razodetja :) v tej pesmi...črni konji, bele snežinke so dobili še nov smisel, kar se mi zdi dobro za pesem...tako postaja novo zavedanje...tvoje :)

Res sem to pesem napisala v nekakšnem navdihu  ob izpraševanju o našem nezavednem, o naši tuzemskosti in  onostranskosti, o tej  dvojnosti, bolje razcepljenosti, reflektirani vsakič znova v celoti, ki je narava, druga bitja, naš Drugi kot naše zrcalo...v prividni pokrajini sveta TU in ZDAJ kot tolažbi naše duše....  

Ali je  to samoizpraševanja le tolažba v osebnem doživljanju, le zemljevid naše samote......in ali je pesem del odgovora, mislim na pesem kot na proces, ki se lahko v svoji Tišini in Globini dotakne Boga, pravzaprav ne vem... 

Ko bom vedela, najbrž ne bom več pisala pesmi, gotovo pa bom takrat gledala v Celoto...

Lep dan ti želim :)))))

Majda ;)