Kar ni življenje je pozaba.
Je sen del večnosti zaklada ?
Nejevere sij slabi v bližini ogledala.
Smrt na tnalu, z življenjem
sklada, kot z utvaro.
Je v nas več razsipne barve,
kot roža svetlo obdarja ?
Smo usodno prašni,
ker v globini neizbežni
planet nas hrani ?
S pogledi k luni, zemlji,
v pesmi, bol izprati v duši.
Brez vrat labirinti v samoti.
Bežni svodi v ljubezni.
Svetli snovi ,
večne sanje.