Sence mesečeve ječe

Kar ni življenje je pozaba.
Je sen del večnosti zaklada ?
Nejevere sij slabi v bližini ogledala.
Smrt na tnalu, z življenjem
sklada, kot z utvaro.
Je v nas več razsipne barve,
kot roža svetlo obdarja ?
Smo usodno prašni,
ker v globini neizbežni
planet nas hrani ?
S pogledi k luni, zemlji,
v pesmi, bol izprati v duši.
Brez vrat labirinti v samoti.
Bežni svodi v ljubezni.
Svetli snovi ,
večne sanje.

poet

Komentiranje je zaprto!

poet
Napisal/a: poet

Pesmi

  • 26. 08. 2008 ob 07:55
  • Prebrano 948 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 395
  • Število ocen: 15

Zastavica