Od zibelke do groba
me zasipavajo
s kontradiktornostmi.
Ne morem zaupati
svojim očem,
svojim ušesom.
Kaj se v resnici dogaja?
So moje izkušnje inscenirane?
Sem res udeležena
kot marioneta
v gledališču senc
v največji (samo)prevari?
Sem v resnici
njihova lastnina,
delec brez lastnega mnenja,
za katerega jim ni mar,
dokler vedo,
da jih ne ogrožam,
da lahko vodijo
narobe svet?
A vse vpliva na vse
in brez delcev
celota ne bi obstajala,
niti njena iluzija.
 

modricvet