ne mogu, da ne upotrebim svojih oči ... in na kraju kažem ...ova pesma oće i danima, da me iznenadi, a da se sjetim nanju, ili ona na mene. I ja čekam (njen ili njegov - ko zna možda je pesma- ono) novi dodir.

pozdrav iz zasnežene ljubljane,

Jure

Hvala, Jure!

Evo i u Sarajevu je snježno.

Lijep pozdrav,

Mirko

Ob pesmi se izrisuje lik starca, ki v svoji starosti še vedno orje črnico in skrbi za pridelke in čeprav so njegove roke pri miru in le rahlo drgetajo v naročju, je v brazdah njegovega obraza odsev življenja, ki se je ves čas borilo z zemljo. Kot podaljšan učinek, kot stroj, ki se ne more ustaviti. Rahločutno in lepo napisano. Čestitke,

Ana

Hvala lijepa, Ana na komentaru i klasifikaciji pjesme u PODCRTANE !

Lp.

mirko